Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta - COP (videokonferenca)

V sklopu priprav na skorajšnje predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU je 25. in 26. maja 2021 potekalo srečanje Konference predsednikov Evropskega parlamenta, torej predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov političnih skupin, s predstavniki Državnega zbora. Srečanje je bilo namenjeno poglobljeni razpravi o aktualnih izzivih EU in prednostnih nalogah predsedovanja, vključno z njegovo parlamentarno dimenzijo. Na pogovoru, ki je zaradi epidemioloških razmer potekal v avdio-video obliki, so s strani Državnega zbora sodelovali predsednik Državnega zbora, predsednik Odbora Državnega zbora za zadeve EU in vodje poslanskih skupin. Osrednje teme pogovora so bile: priprave na parlamentarno dimenzijo predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU in koledar parlamentarnih dogodkov, širitvena politika EU na Zahodni Balkan ter temeljne vrednote EU s poudarkom na vladavini prava.

25.05.2021

Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta - COP

V torek, 25. maja, se je v okviru Konference predsednikov Evropskega parlamenta – COP predsednik Državnega zbora Igor Zorčič preko video povezave pogovarjal s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Mario Sassolijem. V pogovoru sta predsednika izpostavila priprave na parlamentarno dimenzijo predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, vključno s koledarjem parlamentarnih dogodkov, odnos EU z državami Vzhodnega partnerstva in širitev EU na Zahodni Balkan ter okrevanje po pandemiji Covid-19.
  

***

V sredo, 26. maja, je potekala Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta – COP. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predstavniki poslanskih skupin v Državnem zboru in predsednik Odbora za zadeve EU mag. Marko Pogačnik so se preko video povezave pogovarjali s predstavniki političnih skupin v evropskem parlamentu in s predsednikom Evropskega parlamenta Sassolijem.

Predsednik Državnega zbora Zorčič je uvodoma poudaril, da Slovenija svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije prevzema s 1. julijem prav v času, ko naša država obeležuje 30. obletnico razglasitve samostojnosti in neodvisnosti. Opozoril je na številne izzive, s katerimi se sooča Evropa, ti pa v bližnji prihodnosti terjajo še več solidarnosti in enotnosti EU. V parlamentarni dimenziji vidi predsednik Zorčič tudi možnost za krepitev vloge parlamentov držav članic EU, tako navzven kot tudi navznoter. 

Predsednik Zorčič je predstavil priprave Državnega zbora na parlamentarno dimenzijo slovenskega predsedovanja Svetu EU, ob čemer Državni zbor sledi prioritetam slovenskega predsedovanja in programu predsedujočega tria, Nemčije, Portugalske in Slovenije. Poleg že načrtovanih parlamentarnih aktivnostih, ki se bodo med slovenskim predsedovanjem Svetu EU odvile v Sloveniji in Bruslju, je izpostavil pomen Konference o prihodnosti Evrope in Konference o Zahodnem Balkanu. 

Predsednik Odbora za zadeve EU mag. Marko Pogačnik je kratko predstavil prvi dogodek v okviru slovenskega predsedovanja, Srečanje predsednikov odborov za EU zadeve COSAC v začetku julija, na katerem bodo predstavljene prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU ter plenarno zasedanje COSAC v novembru, na katerem se bodo člani odborov za zadeve EU parlamentov držav članic EU seznanili z dosežki Slovenije v času njenega predsedovanja. Obenem je spomnil na pozornost, ki jo bo Državni zbor posvetil Konferenci o prihodnosti Evrope ter novembrski konferenci Mladi in EU, ki bo ena prednostnih tem parlamentarne dimenzije našega predsedovanja. 

V ospredju pogovora predstavnikov poslanskih skupin Državnega zbora in predstavnikov političnih skupin v Evropskem parlamentu so bile teme: potreba po krepitvi zdravstvenega sistema v Uniji po pandemiji in sistema za boj proti raku;  vladavina prava in zavzemanje za razvoj pravnih instrumentov za krepitev pravne države; svoboda medijev;  širitvena politika EU v luči ohranjanja miru na Zahodnem Balkanu; odnos Slovenije in EU do nove administracije ZDA; Konferenca o prihodnosti Evrope; podnebne spremembe; problem migracij; okrevanje evropskega gospodarstva in socialne politike po pandemiji. Kot pomembnejša dosjeja, ki bosta zaznamovala slovensko predsedovanje, so sogovorniki izpostavili sprejemanje Zakona o podnebnih spremembah, ki se je začel v času portugalskega, sprejet pa naj bi bil v času slovenskega predsedovanja in pa zagon proizvodnje cepiva proti Covid-19 ter solidarnost do revnejših držav. Cepljenje postaja namreč vse bolj geopolitično vprašanje, zato je dolžnost EU, da s cepivi pomaga zavarovati najranljivejše. Predstavniki političnih skupin v Evropskem parlamentu so izrazili zadovoljstvo s predstavljenimi predlogi slovenskega predsedovanja in upanje na tvorno ter vsebinsko sodelovanje s slovenskimi poslanci.

Predsednik Evropskega parlamenta David Maria Sassoli je ocenil, da se EU nahaja v položaju brez primere v svoji zgodovini in da je odločno ter usklajeno delovanje Unije nujno. Evropska skupnost se je po njegovih besedah od začetka pandemije naučila, kaj deluje in kaj ne, kaj se da izboljšati in da povratka v preteklost ni več. Državljani EU namreč pričakujejo hitre postopke in rešitve ter učinkovito Unijo. Predsednik Sassoli je menil, da je treba ponovno v ospredje postaviti vrednote, na katerih temelji Unija in verjame, da se bo le tako povrnila tudi vera v Evropsko unijo. Zahvalil se je za uvod v parlamentarno dimenzijo predsedovanja ter zaželel Sloveniji uspešno predsedovanje.

***

Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta je politični organ parlamenta, katerega člani so predsednik Evropskega parlamenta in predsedniki političnih skupin ter predstavnika samostojnih poslancev. V aktualnem sklicu Evropskega parlamenta je sedem političnih skupin, in sicer Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (ELS), Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D), Skupina Renew Europe (Renew), Skupina Identiteta in demokracija (ID), Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze (Zeleni/ESZ), Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice (GUE/NGL). Samostojnih je 29 poslancev.

V skladu z uveljavljeno prakso obišče Konferenca državo članico štiri do šest tednov pred prevzemom predsedovanja Svetu EU. Gre za tradicionalen obisk, namenjen poglobljeni razpravi o aktualnih izzivih EU in prednostnih nalogah predsedovanja, vključno z njegovo parlamentarno dimenzijo. Konferenca se običajno sreča s predstavniki vlade in predstavniki parlamenta, pogosto pa v okviru obiska potekajo tudi bilateralni pogovori predsednika vlade in predsednika parlamenta s predsednikom Evropskega parlamenta. 

Photos and videos

Share on: