Konferenca predsednikov parlamentov držav članic EU (EUSC)

03.03.2022

Brdo pri Kranju je v ponedeljek in torek, 28. in 29. marca, prizorišče Konference predsednikov parlamentov držav članic EU, sklepnega dogodka parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU. Letošnjega največjega mednarodnega parlamentarnega dogodka v Sloveniji se udeležuje 42 vodij delegacij, od tega 39 predsednikov in podpredsednikov zgornjih in spodnjih domov, iz tridesetih držav.  Poleg udeležencev iz držav članic EU so na dogodku namreč tudi predstavniki držav kandidatk za članstvo v EU Severne Makedonije in Turčije ter predstavniki držav posebnih gostij iz Bosne in Hercegovine, Islandije, Norveške in Švice. V okviru delegacij se konference udeležuje preko 300 gostov. Konference se udeležuje tudi delegacija Evropskega parlamenta, ki jo vodi predsednica EP Roberta Metsola. 

V pozdravnem nagovoru sta udeležence nagovorila predsedujoča srečanju. 

Predsednik Igor Zorčič je uvodoma izpostavil, da je vojna v Ukrajini »jasen pokazatelj, da mora Unija bistveno okrepiti delovanje v svoji soseščini, v kolikor želi ostati ključni dejavnik varnosti, stabilnosti in blaginje v regiji«. Zorčič se je zavzel za nadaljevanje kredibilne širitvene politike Unije na Zahodni Balkan in Vzhodno partnerstvo ter pri tem osvetlil vlogo parlamentov v tem procesu. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izbruh pandemije označil kot dejavnik, ki razkriva in pospešuje obstoječe trende in ranljivosti. Ob tem je poudaril, da smo tako soočeni z razmerami, ki jih močno določata konflikt vrednot in interesov. Opozoril je tudi, da zaradi globalnih izzivov in poslabšanja varnostnega okolja potrebuje EU več odprtosti za širitev in integracijo ter izpostavil širitev EU kot geopolitično vprašanje, ki zahteva vso našo pozornost. 

Glavna govorca otvoritvenega srečanja sta bila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Predsednica Metsola je uvodoma čestitala Sloveniji in slovenskemu parlamentu za izjemno uspešno predsedovanje Svetu EU. Poudarila je zavzemanje parlamentov EU za vladavino prava in parlamentarno demokracijo ter izrazila enotno podporo evropski perspektivi Ukrajine. Predsednik Pahor pa je evropske voditelje opozoril na odgovornost do negovanja evropske ideje miru, združevanja in sodelovanja ter kot ključen izziv in kot priložnost širitvene politike EU izpostavil soglasje o strategiji širitve.

Prvi dan srečanja so v okviru I. panela o Vlogi parlamentov v kriznih situacijah in krepitvi odpornosti za demokratično upravljanje govorili predsednica Kongresa poslancev Kraljevine Španije Meritxell Batet Lamaña, predsednik Poslanske zbornice Italijanske republike Roberto Fico in maršal Senata Republike Poljske Tomasz Grodzki.

Predsednica Meritxell Batet Lamaña je fizično prisotnost predstavnikov in njihovo interakcijo v parlamentih izpostavila kot ključno za medsebojno razumevanje, za usklajevanje različnih političnih stališč ter iskanje rešitev in doseganje soglasja. Predsednik Roberto Fico pa je poudaril pomembnost zagotavljanja delovanja nacionalnih parlamentov v kriznih situacijah in ob tem izpostavil solidarnost, povezovanje in konstruktivni dialog med državami članicami EU za uspešno spopadanje s skupnimi izzivi. Maršal Tomasz Grodzki je v luči aktualnih kriznih razmer v Ukrajini kot ključno izpostavil aktivno vlogo parlamentov pri zagotavljanju vladavine prava, svobode medijev, demokracije in spoštovanja temeljnih človekovih pravic, ki morajo obstati tudi v kriznih situacijah.

V razpravi so se udeleženci strinjali o pomembnosti neprekinjenega delovanja parlamentov ter enotnega odziva nacionalnih parlamentov držav članic EU v vseh kriznih situacijah.

Danes se je na Brdu pri Kranju nadaljevala Konferenca predsednikov parlamentov držav članic EU, ki sta jo vodila predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Dvodnevne konference so se udeležili predsedniki oziroma njihovi predstavniki iz parlamentov/domov držav članic EU ter predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Sodelovali so tudi predsedniki oziroma njihovi predstavniki iz držav kandidatk, štiri države pa so se dogodka udeležile kot posebne gostje. Poseben nagovor preko video zveze je imel Ruslan Stefanchuk, predsednik Vrhovne rade Ukrajine.

Drugi dan konference je bila v okviru  II. panela z naslovom Evropska unija kot garant stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji (in širše) poleg širitve EU na Zahodni Balkan velika pozornost namenjena aktualnemu dogajanju v Ukrajini.  

Uvodoma je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič povedal, da pomeni napad na Ukrajino napad na temeljne evropske vrednote miru, demokracije in sožitja narodov. »Zato se moramo kot voditelji ključnih evropskih predstavniških institucij zavedati, da boj Ukrajincev za mir in svobodo ni le njihov, marveč je boj v imenu celotne evropske demokratične skupnosti«. Pri tem pa je izpostavil pospešitev širitvenega procesa kot pomembno prednostno nalogo EU.

Kot prvi med glavnimi govorci je nastopil predsednik Sobranja Republike Severne Makedonije Talat Xhaferi, ki se je EU zahvalil za njeno neprecenljivo vlogo pri razvoju Severne Makedonije in podpori na poti v evroatlantske povezave. EU je pozval k čimprejšnji pospešitvi procesa širitve EU, pri čemer naj bodo upoštevane spremenjene razmere zaradi vojne v Ukrajini.

Udeležence konference na Brdu je kot posebni gost prek video povezave nagovoril predsednik Vrhovne rade Ukrajine Ruslan Stefanchuk. Predstavil je aktualne razmere v Ukrajini ter Unijo pozval k čimprejšnjemu ukrepanju in zaustavitvi agresorja z najostrejšimi gospodarskimi sankcijami. EU je pozval k podpori Ukrajini, tudi z zagotavljanjem sredstev za oborožen odpor. Izpostavil pa je tudi pomen nacionalnih parlamentov držav članic EU, ki predstavljajo glas evropskega ljudstva, in ga morajo slišati vlade evropskih držav.

Miloš Vystrčil, predsednik Senata Češke republike, je spomnil, da je EU v dolgem obdobju miru in zasledovanja gospodarske blaginje pozabila na svoje temeljne demokratične vrednote in v trenutnih razmerah, ki zahtevajo pogum, pozval k enotni podpori Ukrajini z verodostojnimi možnostmi za vključevanje. Menil je tudi, da bo enotnost EU na preizkušnji tudi pod pritiski migrantskih in hibridnih groženj, posledično pa tudi socialnih napetosti in delitev med državami članicami.

Predsednik Helenskega parlamenta Grčije Constantine An Tassoulas je v video nagovoru izrazil celostno podporo Grčije Ukrajini ter pozval k okrepljenim svežnjem učinkovitih sankcij proti Rusiji, ki jih morajo enotno podpreti vse države članice EU. Izrazil je tudi podporo Grčije državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU, v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in svetu pa pozval k okrepljeni obrambni in varnostni politiki EU kot garanta stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji.

Predsednik Državnega zbora Republike Avstrije Wofgang Sobotka je ocenil aktualne izzive EU, ki zahtevajo enoten evropski odziv, tega pa da je moč doseči tudi v zunanji politiki, kar je EU dokazala v primeru ruske agresije v Ukrajini. Zavzel se je za pospešitev pridružitvenega procesa, ob tem pa morajo vse kandidatke imeti enake in jasne pogoje, je menil. Evropski model življenja, temeljne pravice in svoboščine, demokratične vrednote in načela je ocenil kot garant stabilnosti, varnosti in blaginje v EU in v soseščini, širitev EU, ki temelji na skupnih vrednotah in standardih, pa kot naložbo v stabilno, varno in uspešno Evropo.

V razpravi so udeleženci ostro obsodili rusko agresijo ter izrazili podporo Ukrajini. Ob tem so pozvali k nujnosti krepitve strateške neodvisnosti  in odpornosti EU njenega ter njenega varnostnega in obrambnega sistema. Ponovno je bila izražena podpora širitvenemu procesu EU, tako na Zahodni Balkan kot tudi na jugovzhodni del Evrope, ki je z enotnim in z usklajenim delovanjem Unije v kriznih razmerah ključen za učinkovito reševanje skupnih izzivov držav članic EU.

V sklepnem delu so predsedniki parlamentov sprejeli zaključke konference, ki so uvodoma obravnavali vojno v Ukrajini. Predsedniki so najostreje obsodili rusko agresijo, poudarili potrebo po odločnem in še bolj obsežnem odzivu EU nanjo ter pozvali Rusko federacijo k takojšnji zaustavitvi vseh sovražnosti ter reševanju konflikta po diplomatski poti. Prav tako so predsedniki izrazili podporo evropski perspektivi Ukrajine ter pozvali evropske institucije k prizadevanju za hitro obravnavo prošnje Ukrajine za članstvo v EU ter podelitvi statusa države kandidatke v razumnem časovnem okviru, ob izpolnjevanju pogojev. V kriznih situacijah so kot ključno vlogo parlamentov pri zagotavljanju odgovornega in demokratičnega upravljanja poudarili nadzor nad delovanjem vlad in vključujoč dialog z najširšim možnim spektrom deležnikov. Glede krepitve delovanja EU v regiji in širše so ob spremenjenem varnostnem okolju v EU in svetu pozdravili sprejetje Strateškega kompasa ter pozvali k okrepljenemu varnostnemu in obrambnemu sodelovanju  ter močni skupni zunanji in varnostni politiki.

Prav tako so pozvali k okrepljenemu in usklajenemu boju proti dezinformacijam ter poudarili nujnost okrepitve strateške avtonomije EU na vseh ključnih področjih. Širitev EU na Zahodni Balkan so poudarili kot geostrateški, politični, varnostni in gospodarski interes tako regije kot EU ter pozvali evropske institucije in voditelje držav članic EU k prizadevanjem za postavitev jasnega načrta članstva partneric Zahodnega Balkana v EU. V luči ukrajinske krize ter preprečevanja vplivov tretjih akterjev v regiji so pospešitev širitvene politike EU tako na Zahodni Balkan kot tudi krepitev Vzhodnega partnerstva označili kot ključnega pomena za stabilnost, varnost in blaginjo celotne Unije.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je ob koncu konference izpostavil, da je zadovoljen z odzivi udeležencev, še posebej, da smo si drznili izpostaviti aktualne in po svoje pogumne teme. Na koncu je zmagalo kompromisno stališče, ki je zgovoren pokazatelj, da je članstvo v EU še vedno vrednota. Zato tudi nismo potrdili omilitev pristopnih kriterijev niti v posebnih okoliščinah, EU bo kandidatkam raje ponudila pomoč, je še poudaril Kovšca.

O dogajanju na konferenci tudi tukaj. 

 

Photos and videos

Share on: