V okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je 25. in 26. oktobra v Evropskem parlamentu v obliki videokonference potekalo 9. srečanje Skupine za skupni parlamentarni nadzor nad Europolom (JPSG). Na srečanju so sodelovali predstavniki nacionalnih in Evropskega parlamenta, Evropske komisije ter drugi vabljeni gostje, ki so skupaj s predstavniki Europola razpravljali o aktualnih izzivih, povezanih z njegovim delovanjem. Srečanju so sopredsedovali predsednik Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Juan Fernando López Aguilar, vodja Delegacije Državnega zbora v JPSG Nik Prebil in vodja Delegacije Državnega sveta v JPSG Bojana Potočan.

Izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle je prvi dan srečanja predstavila aktivnosti Europola v prvem polletju in Europolov program 2022-2024 ter posebej izpostavila porast kriminalitete na daljavo ter korupcijo in izkoriščanje legalnih poslovnih mrež v kriminalne namene. Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov Wojciech Wiewiórowski je poročal o Europolovih obveznostih glede varstva podatkov. Razpravljalci so izrazili pomisleke glede nove uredbe o Europolu in hrambe velikih količin podatkov, so pa pozdravili vlogo Europola kot ključnega informacijskega vozlišča v podporo nacionalnim policijam in njegovo vlogo pri razkrivanju tveganj, povezanih z zlorabo sredstev iz instrumenta NextGenerationEU. 

Srečanje se je nadaljevalo 26. oktobra z uvodnima nagovoroma Evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson in ministra za notranje zadeve Republike Slovenije Aleša Hojsa.

Komisarka Ylva Johansson je napovedala začetek trialoga o reviziji uredbe o  Europolu, ki omogoča okrepitev pristojnosti njegovega delovanja, in bo s tem zagotavljala močnejšo podporo nacionalnim organom pregona v državah članicah. Poudarila je nujnost ureditve zakonodaje glede spletnih spolnih zlorab otrok, ki bi zasebna podjetja zavezoval k poročanju o sumljivih vsebinah in aktivnostih na njihovih platformah ter napovedala vzpostavitev novega evropskega centra za boj proti spolnim zlorabam otrok. V zvezi s problematiko finančnega kriminala in korupcije v EU je izpostavila pripravo smernic Evropske komisije v letu 2022 za države članice ter poudarila nujnost zaščite evropskih finančnih sredstev in sredstev iz instrumenta za okrevanje.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v svojem nagovoru izpostavil vlogo Europola v primeru krepitve notranje varnosti manjših držav, še posebej na območju Zahodnega Balkana ter ob tem poudaril pomembnost revizije mandata Europola. Okrepljen mandat Europola vid tudi kot del rešitve pri spletnih zlorabah otrok ter ureditvi zbiranja in analize večjih količin podatkov. Poudaril je tudi nujnost krepitve mednarodnega sodelovanja organov pregona pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj na  področju spletnih zlorab otrok. 

Razpravljalci so v luči nove uredbe o Europolu poudarili pomembnost okrepitve institucionalnega demokratičnega nadzora nad Europolom, ki mora biti sorazmeren s povečanimi pristojnostmi, pa tudi pomen mednarodnega sodelovanja pri odkrivanju in preprečevanju spletnih zlorab otrok. Izrazili so pomisleke glede inovacij in raziskav Europola pri uporabi umetne inteligence, ter njihovega vpliva na zasebnost evropskih državljanov. 

Srečanje se je nadaljevalo s temo o Kibernetskem kriminalu v EU, s poudarkom na spletni zlorabi otrok in sodelovanju s tretjimi državami, osebami zasebnega prava in nevladnimi organizacijami, katere vsebino je predlagala delegacija Državnega zbora v JPSG. Sopredsedujoči srečanju in vodja delegacije Nik Prebil je predstavil opažanja slovenskih strokovnjakov, ki opozarjajo, da se je s porastom šolanja na daljavo povečalo tudi zaupanje otrok popolnim neznancem na spletu. Kot resen problem slovenski strokovnjaki navajajo tudi normalizacijo in nedopustno sprejemanje spletnega nasilja med mladimi. Nik Prebil je ob tem poudaril, da smo v Sloveniji uspešni in zelo ponosni na aktivnost in organiziranost na področju preventive in ozaveščanja otrok, staršev, vzgojiteljev ter pedagoških delavcev o varni rabi interneta.  Z izbiro teme želi Slovenija opozoriti na problematiko zlorabe otrok, predvsem pa nakazati rešitve. 

Kot glavni govorci so nastopili; 
Vodja operacijske enote Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto pri Europolu Fernando Ruiz, ki je razpravljalcem predstavil razsežnosti groženj na področju spletnih zlorab otrok in drastičen porast tovrstnih primerov v času pandemije COVID-19. Predstavil je tudi aktivnosti Europola na tem področju in pomembnost sodelovanja z različnimi deležniki.  Ob tem je poudaril pomen razvoja in uporabe inovacij za odkrivanje storilcev, kot tudi žrtev spletnih zlorab. 
Namestnik generalne direktorice Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve Evropske komisije Olivier Onidi je izpostavil vlogo Europola kot centra za zbiranje in obdelavo podatkov ter njihovo izmenjavo ter poudaril pomembnost stalnega nadgrajevanja orodij, ki zagotavljajo najboljši odziv na reševanje vedno bolj kompleksnih izzivov zlorab. 
Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Slovenije Robert Tekavec je izpostavil spolne zlorabe in spolno izkoriščanje otrok kot eno najbolj zavrženih človekovih dejanj, njihovo preprečevanje in odkrivanje pa kot ključno prioriteto sodobne družbe. Svet, in še posebej Evropa, se na internetu, pa tudi v osebnih zbirkah mnogih storilcev, soočata s stalnim naraščanjem gradiva, ki prikazuje spolno izkoriščanje otrok. Opozoril je na pomanjkanje nadzora nad spletnim delovanjem storilcev, tudi zaradi zakonskih omejitev. Izpostavil je pomembnost sodelovanja s ponudniki informacijskih tehnologij, ki lahko zlorabo zaznajo in prijavijo, ter sodelovanje z različnimi akterji v domačem in mednarodnem okolju. Zavzel se je za ureditev in prenovo skupne evropske zakonodaje na  tem področju. 
Predstavnik Centra za varnejši internet Andrej Motl je predstavil aktivnosti slovenskega Centra za varnejši internet in izpostavil  tri temeljne storitve: platformo Safe.si, Tom telefon ter prijavno točko Spletno oko. Ob tem je izpostavil pomembnost ozaveščanja, izobraževanja in preventivnih aktivnosti namenjenih otrokom, mladostnikom, staršem in učiteljem. 

Udeleženci razprave so se zavzeli za reševanje problematike kot prednostne naloge EU in za podrobnejšo osvetlitev problematike ter ustreznejšo zakonodajno predlogo, za ozaveščanje družbe in prepoznavanje tovrstnih groženj s strani potencialnih žrtev, ter na nujnost sodelovanja med nacionalnimi organi.

Druga tematska razprava se je osredotočila na finančni kriminal in korupcijo ter zaščito finančnih interesov EU. Po mnenju državne svetnice, Bojane Potočan, ki je vodila razpravo, mora biti zaščita finančnih interesov Evropske unije ena glavnih prioritet EU, za dosego cilja pa so potrebni mednarodni in medinstitucionalni napori. Zagotoviti je treba učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje finančnih prevar, korupcije in drugih nepravilnosti, kar zahteva tudi sistematičen pristop. Potočanova je kot ključno poudarila, da prav vsak posameznik, ki razpolaga s sredstvi Unije, ravna po načelih etike in integritete in da smo skupaj odgovorni za zaščito finančnih interesov EU.

Glavni govorci so bili vodja Centra za finančni in gospodarski kriminal pri Europolu Burkhard Muhl, evropski javni tožilec Frédéric Baab in svetovalec na nizozemskem Ministrstvu za pravosodje in varnost Nicholas Franssen. Burkhard Muhl je izpostavil pomembnost zaščite evropskih finančnih sredstev pred kriminalnimi zlorabami, še posebej sredstev iz instrumenta za okrevanje, kar Uniji trenutno predstavlja veliko grožnjo pri gospodarskem okrevanju po pandemiji. Pri tem je pozdravil vzpostavitev novega evropskega centra za boj proti finančnemu in gospodarskemu kriminalu Europola in operativne podpore agencije. Opozoril je tudi na pojave novih kriminalnih oblik, povezanih z novimi tehnologijami, ki zaradi zapletenih struktur onemogočajo prepoznavo dejanskih storilcev, ki za svoje delovanje zlorabljajo tudi nekatere zakonite oblike poslovanja. Frédéric Baab je predstavil delo Evropskega javnega tožilstva pri pregonu goljufij, povezanih s sredstvi iz instrumenta za okrevanje. V nadaljevanju je predstavil operativne aktivnosti tožilstva, njegovo sodelovanje z Europolom in možnost širitve delovanja evropskega javnega tožilstva na okoljski kriminal, pa tudi na preganjanje kaznivih dejanj pri izvajanju evropskega zelenega dogovora. Nicholas Franssen je izpostavil nujnost dobrega čezmejnega sodelovanja Evropskega javnega tožilstva ter vzpostavitve zakonskega okvirja za odkrivanje finančnih nepravilnosti na ravni držav članic EU. Poudaril je tudi vlogo Evropske komisije pri zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje učinkovitega nadzora pri zaščiti sredstev EU.
Poslanci nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta so se zavzeli za trajen in skupen pristop na ravni EU pri preprečevanju finančnega kriminala s strani podjetij in kriminalnih združb. Poudarili so pomen Europola kot ključnega akterja na področju sodelovanja in koordinacije v boju proti korupciji na ravni EU, saj ta problem postaja vedno bolj mednaroden in organiziran. Na področju razdeljevanja in uporabe evropskih sredstev so se zavzeli za bolj učinkovite varovalke, ki bodo zaščitile evropski finančni interes.

Ob zaključku srečanja sta bila po večletnem prizadevanju soglasno sprejeta oba kompromisna predloga za spremembo Poslovnika JPSG, ki bosta omogočila še bolj učinkovit parlamentarni nadzor nad Europolom, in predstavljata velik dosežek parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU.

FOTOGRAFIJE in VIDEOPOSNETKI

Na spletni strani predsedovanja www.parleu2021.si bodo v rubriki Foto in video brezplačno na voljo fotografije srečanja v polni velikosti. Prosimo vas, da ob uporabi navedete kot vir fotografije Državni zbor /ime fotografa. Videoposnetki srečanja pa bodo na voljo na spletni strani Evropskega parlamenta https://multimedia.europarl.europa.eu/en/webstreaming, ob uporabi posnetkov je potrebno navesti Evropski parlament kot avtorja avdiovizualnih vsebin.