Državni zbor in Državni svet sta 29. in 30. novembra v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU gostila v LXVI. plenarno zasedanje Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve – COSAC. Predstavniki parlamentov Evropske unije so z visokimi gosti  razpravljali o štirih aktualnih temah, in sicer o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU, o krepitvi evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, o perspektivi mladih v procesih odločanja EU in njihovi vlogi v prihodnosti ter o Konferenci o prihodnosti Evrope.

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je uvodoma izpostavil epidemične razmere ter upadanje zaupanja državljanov v politične rešitve, kot okoliščine, ki so zaznamovale iztekajoče se slovensko predsedovanje Svetu. Poudaril je pomen vsebinske razprave tokratnega zasedanja kot priložnost prispevati k reševanju nacionalnih in skupnih evropskih izzivov .

Sodelujoče sta pozdravila še predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je opozoril na nujnost skupnega odziva EU in držav članic pri soočanju s krizami, ki presegajo nacionalne okvirje, in nujnost po krepitvi odpornosti EU, ter predsedujoči plenarnemu zasedanju, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec, ki je izpostavil pomen Konference o prihodnosti Evrope ter vlogo nacionalnih parlamentov v tem procesu.

Dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU je predstavil državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan. Predstavil je napredek na štirih prednostnih področjih slovenskega predsedovanja; področju odpornosti in okrevanja, Konferenci o prihodnosti Evrope, vladavini prava ter varni EU in Zahodnemu Balkanu. Dovžan je posebej izpostavil slovenska prizadevanja za krepitev odpornosti notranjega trga in odpravljanje strateških odvisnosti Unije ter predstavil ključne korake predsedstva pri vzpostavitvi evropske zdravstvene unije in krepitvi odpornosti EU na večje kibernetske napade. Kot pomembnejši dosežek slovenskega predsedstva je izpostavil nedavno dosežen dogovor med državami članicami Unije na zasedanju Sveta za konkurenčnost o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih. Na področju gospodarstva je sekretar Dovžan izpostavil sprejetje in financiranje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter pomen zakonodajnega dela EU na področju zelenega in digitalnega prehoda. Poudaril je še nadaljevanje dela predsedstva na paktu o migracijah in azilu. 

Slovensko predsedovanje je zaznamovalo dinamično dogajanje v Evropi in svetu; negotove epidemiološke razmere in nepredvidljivi dogodki, kot so razmere na meji z Belorusijo, kriza v Afganistanu, naravne nesreče, naraščajoče cene energije, zavezništvo AUKUS..., pri čemer sta se hitra reakcija in izkazovanje evropske enotnosti izkazali za bistveni. Dovžan je ocenil, da je Slovenija v času predsedovanja dosegla večino zastavljenih ciljev in doslej organizirala vse načrtovane dogodke, tudi 13 neformalnih zasedanj Sveta na Brdu pri Kranju ter Vrh EU-Zahodni Balkan. Menil je, da je bila naša država zelo uspešna pri zagotavljanju dobre dinamike zakonodajnega dela EU ter oblikovanja stališč Sveta EU, udeleženci razprave pa so se Sloveniji zahvalili za uspešno opravljeno delo. 

V okviru teme Krepitev evropske perspektive držav Zahodnega Balkana je v uvodnem video nagovoru komisar Olivér Várhelyi poudaril zavezanost EU evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in izpostavil velik napredek regije, ki jo je označil za strateško prioriteto EU, kar potrjuje tudi gospodarski in naložbeni načrt Evropske komisije za Zahodni Balkan. Državni sekretar Gašper Dovžan je poudaril Evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in oživitev širitvenega procesa kot prednostni nalogi slovenskega predsedstva, pozdravil dosežke letošnjega Vrha EU-Zahodni Balkan in izpostavil pomembnost skupnega reševanja izzivov v regiji kot so migracije, podnebne spremembe ter kibernetski napadi. Predsednik Odbora za evropske integracije Skupščine Črne Gore Branimir Gvozdenović je pozval k bolj aktivni vlogi EU v pridružitvenem procesu in priznanju za že izpeljane reforme, članica Odbora za EU zadeve makedonskega Sobranja Slavjanka Petrovska pa je odlašanje EU v primeru Severne Makedonije in Albanije označila za spodkopavanje kredibilnosti EU ter potencialno grožnjo nadaljnjemu pridružitvenemu procesu. Razpravljalci so izrazili podporo širitvenemu procesu EU na Zahodni Balkan, pomembnost regije pa vidijo tudi v luči krepitve varnosti, obvladovanja migracij ter gospodarskega sodelovanja. Ob tem so  izrazili zaskrbljenost zaradi povečane nestabilnosti, korupcije in vpliva neevropskih držav na regijo. EU so pozvali k bolj jasnim zavezam glede njene prihodnosti.

Drugi dan plenarnega zasedanja je COSAC imenoval novega stalnega člana Sekreteriata COSAC za obdobje 2022-2024, Bruna Diasa Pinheiro iz portugalskega parlamenta. Sledili sta tematski razpravi. V okviru  Perspektiva mladih v odločevalskih procesih EU in njihovi vlogi v prihodnosti so svoje poglede predstavili;

Podpredsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je poudarila pomembnost obojestranske komunikacije, med mladimi in odločevalci ter izpostavila vlogo letošnje Evropske mladinske konference kot zaključka posvetovanja Evropskega parlamenta z mladimi o Konferenci o prihodnosti Evrope. Poudarila je pomen sodelovanja Evropskega parlamenta z različnimi izobraževalnimi institucijami z namenom, da aktivno evropsko državljanstvo postane del učnega načrta po vsej EU. 

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je v okviru slovenskega predsedovanja na področju mladih izpostavil včerajšnje sprejetje sklepov o državljanskih prostorih s strani pristojnih ministrov EU na zasedanju Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. Slovenija je v sodelovanju z mladimi organizirala tudi Evropsko mladinsko konferenco, ključno za oblikovanje priporočil mladih o implementaciji Evropskega mladinskega cilja Prostor in participacija za vse. Iz priporočil mladih je razvidno, da želijo sodelovati v procesih odločanja, kar je pomembno sporočilo za oblikovanje partnerstva z institucijami in oblastjo. V letu 2022, v Evropskem letu mladih, Orehovec upa na izboljšanje priložnosti mladih na tem področju.

Koordinatorka EU za mlade Biliana Sirakova je predstavila svoje delovanje na področju mladih ter poudarila pomembnost njihovega vključevanja v oblikovanje zakonodaje EU na vseh ravneh. Cilj EU na tem področju je izboljšanje participacije mladih v procesih odločanja EU, z instrumenti kot so dialog EU z mladimi, mladinske konference, Evropski parlament za mlade ter Konferenca o prihodnosti Evrope. 

Podpredsednik Odbora za zadeve EU Nik Prebil, tudi sopredsedujoči današnjemu zasedanju, je opozoril na podcenjen položaj mladih v procesih odločanja v EU in na potrebo po zaupanju v mlade, pa tudi po skupnem oblikovanju rešitev glede najbolj perečih problemov mladih in družbe kot celote. Tudi podpredsednica Evropskega mladinskega foruma Anja Fortuna je opozorila na kronično pomanjkanje participacije mladih v procesih odločanja EU ter kot zgled na tem področju izpostavila Svet Evrope in Evropski mladinski dialog.

Razpravljalci so izrazili potrebo po konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja mladih v procesih odločanja na ravni EU in spodbujanju mladih k vključevanju v zakonodajni proces, ki mora naslavljati ključne izzive prihodnosti. Poudarili so pomen izobraževalnega procesa, financiranja in krepitve zaupanja mladih v EU.

Plenarno zasedanje COSAC se je zaključilo s tematsko razpravo o Konferenci o prihodnosti Evrope, v kateri so svoje poglede soočili vsi trije sopredsedujoči izvršnemu odboru Konference; Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan je povedal, da je slovensko predsedovanje uspešno predvsem vzpostavilo organizacijski vidik delovanja Konference in pospešen potek njenega vsebinskega dela. Zahvalil se je nacionalnim parlamentom za aktivno vlogo v teh postopkih in podal nekaj ključnih informacij o aktivnosti, ki jih je na temo Konference izvedla Slovenija. Evropski poslanec Guy Verhofstadt je poročal o tekočih aktivnostih Konference in izvršnega odbora ter napovedal nekatere postopkovne korake na decembrskem in ob robu februarskega zasedanja. Podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica je kot zadnja od trojice sopredsedujočih zlasti poudarila priložnost, ki jo za aktivno oblikovanje skupne prihodnosti Konferenca daje evropskim državljanom. Zavzela se je za nujnost upoštevanja vseh mnenj in enakopravno zastopanost vseh, ter podala nekaj ključnih informacij o aktivnostih na večjezični digitalni platformi.

Predsednica Odbora za evropske zadeve Nacionalne skupščine Republike Francije Sabine Thillaye in predsednik Odbora za evropske zadeve Senata Republike Francije Jean-Francois Rapin sta se v svojih prispevkih zavzela za večjo prepoznavnost Konference v medijih. Tudi v razpravi, ki je sledila, je bilo večkrat izpostavljeno pomanjkanje prepoznavnosti Konference v širši javnosti ter v tem kontekstu premajhno spodbujanje državljanov k sodelovanju. Izrečene pa so bile tudi pohvale slovenskemu predsedstvu za že opravljeno delo in oblikovane vsebine. Razpravljalci so opozarjali tudi na pomen nacionalnih parlamentov v postopkih Konference ter na pomembno vlogo, ki jo imajo kot neposredni predstavniki državljanov.

Konferenca odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve (COSAC) je bila ustanovljena že leta 1989 in je najstarejši dogodek parlamentarne dimenzije predsedovanja. Namen konference je okrepiti vlogo nacionalnih parlamentov na področju zadev EU ter spodbujati sodelovanje, koordinacijo in izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi parlamenti ter Evropskim parlamentom. Konferenca je namenjena razpravi predstavnikov nacionalnih parlamentov z uglednimi predstavniki institucij EU, drugih organizacij in stroke o ključnih problematikah, ki so obravnavane na ravni EU.