Državni zbor je v okviru nacionalne razprave o prihodnosti Evrope v ponedeljek, 21. junija 2021, ob 12. uri v veliki dvorani organiziral okroglo mizo z naslovom Prihodnost upravljanja Evropske unije.

Konferenca o prihodnosti Evrope je vseevropski demokratični projekt, ki bo trajal leto dni. Predstavlja nov javni forum za odprto, vključujočo in pregledno razpravo z državljankami in državljani o ključnih prednostnih nalogah in izzivih skupne evropske prihodnosti.

21. junija je v  Državnem zboru v organizaciji Odbora za zadeve Evropske unije potekala okrogla miza z naslovom Prihodnost upravljanja Evropske unije. Okrogla miza je bila organizirana v sklopu vseevropskega projekta Konference o prihodnosti Evrope.

Na srečanju je svoje poglede in razmišljanja o prihodnosti delovanja Evropske unije predstavilo šest slovenskih pravnih in političnih strokovnjakov, njihove zaključke in predloge pa sta povzela strokovnjaka s področja prava Evropske unije in mednarodnih odnosov.

Srečanje je moderiral predsednik Odbora za zadeve EU mag. Marko Pogačnik, poleg strokovne in zainteresirane javnosti pa so v razpravi sodelovali tudi poslanci, in sicer Andrej Černigoj (NSi), Nik Prebil (LMŠ) in mag. Branko Grims (SDS). Uvodoma je zbrane nagovorila vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše.

V uvodni razpravi sta pravna strokovnjaka dr. Peter Jambrek in dr. Franc Grad obravnavala temo institucionalne reforme Evropske unije in reformiranje temeljnih pogodb Evropske unije. V svojih nastopih sta kot temeljni pomanjkljivosti trenutnega upravljanja EU opredelila demokratični deficit in neučinkovitost Evropske unije pri spopadanju z aktualnimi izzivi. Zavzela sta se za reformo normativnega in pravnega okvira v smeri skupne ustave Evropske unije.

V drugi razpravi sta pravnik dr. Matej Avbelj in pravnica dr. Katja Triler Vrtovec razpravljala o principu prožne integracije kot odgovoru na prihodnje izzive. Dr. Avbelj je prožno integracijo izpostavil kot možen način okrepljenega sodelovanja znotraj Evropske unije med državami, ki imajo interes po večji integraciji na določenem področju. Dr. Triler Vrtovec pa je izpostavila trk načela primarnosti prava EU z načelom subsidiarnosti ter se spraševala, ali je končni cilj Evropske unije popolna enakost ali ohranjanje raznolikosti med državami.

V zadnji razpravi sta se strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose dr. Ernest Petrič in dr. Katarina Vatovec osredotočila na aktualne smernice v zunanji politiki Evropske unije. Izpostavila sta izzive, s katerimi se sooča Unija pri spopadanju s spremembami razmerij moči v geopolitiki in se zavzela za večjo enotnost Evropske unije pri sprejemanju ključnih zunanjepolitičnih odločitev.

V zaključku sta celotno razpravo povzela dr. Anže Erbežnik in dr. Igor Senčar, ki sta izpostavila probleme prikrite federativnosti Evropske unije, demokratičnega deficita, predvsem pa neučinkovitosti Unije pri številnih aktualnih izzivih ter neenotnosti v zunanji politiki, ki izvira iz pomanjkanja skupnih interesov držav članic. Ob tem sta poudarila pomen Konference o prihodnosti Evrope, ki je lahko dobra osnova za smernice za bolj enotno in učinkovito Evropo.

Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na televizijskem kanalu TV Slovenija 3 in na spletnem portalu Državnega zbora.

Dogodek je evidentiran tudi na večjezični digitalni platformi: https://futureu.europa.eu/, ki je vozlišče vseh dogodkov, ki v sklopu Konference o prihodnosti Evrope potekajo v vseh državah. Tam boste našli tudi zaključno poročilo po dogodku.