Completed
Srečanje Skupine za skupni parlamentarni nadzor nad Europolom (JPSG)
Skupina za skupni parlamentarni nadzor Europola (JPSG) je bila ustanovljena leta 2017 v okviru Konference predsednikov parlamentov Evropske unije na podlagi 88. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in 51. člena Uredbe o Europolu. JPSG je specializirana oblika izvajanja skupnega parlamentarnega nadzora Europola za zagotovitev večje demokratične legitimnosti Europola in političnega spremljanja njegovih dejavnosti, še posebej v luči njihovega učinka na temeljne pravice in svoboščine državljanov. JPSG sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic. Redna zasedanja JPSG potekajo dvakrat letno, in sicer v prvi polovici leta v parlamentu države članice EU, ki predseduje Svetu EU, v drugi polovici leta pa v Evropskemu parlamentu V Bruslju. Medparlamentarno srečanje JPSG je namenjeno razpravi predstavnikov nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta ter izmenjavi stališč s pristojnimi predstavniki Europola o rednih dejavnostih institucije, predvsem z vidika vpliva na temeljne pravice in svoboščine državljanov. Na srečanjih se obravnava tudi druge aktualne teme, ki so v pristojnosti Europola, v razprave pa so vključeni tudi drugi ugledni predstavniki institucij EU, mednarodnih organizacij in stroke.
Tokratno, 9. srečanje JPSG, sta v skladu s Poslovnikom JPSG organizirala Državni zbor in Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). Potekalo je 25. in 26. oktobra v Bruslju, na daljavo, v obliki videokonference. Srečanje je bilo namenjeno pregledu dejavnosti Europola v zadnjem polletnem obdobju, predstavitvi osnutka Europolovega večletnega programskega načrta 2022-2024, reviziji Poslovnika JPSG ter dvema tematskima razpravama o aktualnih zadevah, s katerima se obsežno ukvarja Europol. V sklopu prve vsebinske razprave so na srečanju na predlog Delegacije Državnega zbora obravnavali temo Kibernetski kriminal v EU, s poudarkom na spletnih zlorabah otrok ter sodelovanju s tretjimi državami, osebami zasebnega prava in nevladnimi organizacijami. Druga tematska razprava je bila osredotočena na korupcijo in finančni kriminal ter zaščito finančnega interesa EU.
Srečanju sta skupaj s predsednikom Odbora LIBE sopredsedovala vodja Delegacije Državnega zbora v JPSG Nik Prebil in vodja Delegacije Državnega sveta v JPSG Bojana Potočan.
Speakers
Bojana Potočan
Vodja delegacije Državnega sveta v JPSG, sopredsedujoča
Bojana Potočan (1962) je državna svetnica in zastopa interese samostojnih poklicev od leta 2012.
Leta 1985 je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. In se zaposlila kot pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani, kjer je opravljala pripravniško prakso. Leta 1988 je opravila pravosodni izpit, nato se je za krajši čas zaposlila v gospodarstvu, kasneje na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enoti v Ljubljani, kot strokovna sodelavka. Leta 1991 je postala samostojna odvetnica, kar opravlja še danes. Bila je članica upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (11 let), trenutno pa je članica sveta Odvetniške akademije OZS. Kot mediatorka od leta 2005 sodeluje z Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Robert Tekavec
VODJA ODDELKA ZA MLADOLETNIŠKO KRIMINALITETO NA GENERALNI POLICIJSKI UPRAVI
Robert Tekavec je policist od leta 2000. Sprva je preiskoval kazniva dejanja s področja nasilja v družini. Leta 2011 je začel delati v Skupini za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana. Preiskoval je kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok, vključno s kaznivimi dejanji spolnega izkoriščanja otrok prek interneta. Leta 2019 je prevzel vodenje Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Naloge Oddelka za mladoletniško kriminaliteto zajemajo širok nabor dejavnosti v povezavi s kaznivimi dejanji zoper otroke in kršenjem njihovih pravic. Njegova glavna naloga je pomoč pri preiskavi kaznivih dejanj, ustvarjanje okolja za učinkovito izvajanje preiskav, sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, z domačimi in tujimi organizacijami ter predajanje znanja in izkušenj domačim in tujim preiskovalcem.
Robert je nacionalni koordinator za prednostne naloge evropske platforme EMPACT na področju spolnega izkoriščanja otrok in je soorganizator različnih nacionalnih konferenc o zaščiti otrok. Kot vodja kriminalistov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok sodeluje na dogodkih slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Andrej Motl
Center za varnejši internet Slovenija
Andrej Motl (1983) dela v slovenskem Centru za varnejši internet (Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede) projektu, ki se zavzema za boljši internet za otroke.
Leta 2009 je na Fakulteti za družbene vede diplomiral iz družboslovne informatike. Po delu na področju spletnega trženja in novinarstva o osebnih financah je leta 2015 začel sodelovati pri projektu Centra za varnejši internet. Center je sestavljen iz treh komponent, in sicer iz točke osveščanja Safe.si, svetovalne linije Tom telefon in prijavne točke Spletno oko. Po večletnem koordiniranju aktivnosti prijavne točke je od leta 2020 zaposlen kot sodelavec prijavne točke za področje internetnih spolnih zlorab otrok. V sodelovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenjem za informatiko in telekomunikacije Gospodarske zbornice Slovenije je soorganiziral več odmevnih konferenc na temo spolnih zlorab otrok na internetu. Sodeluje v nacionalnih in mednarodnih razpravah na to temo ter se zavzema za ukrepe za izboljšanje varnosti otrok na internetu. Je soavtor nedavno izdanega priročnika za strokovnjake v centrih za socialno delo, ki se ukvarjajo z nasiljem in zlorabami otrok in mladostnikov na internetu. Sodeluje tudi pri omrežju INHOPE, ki združuje organizacije z vsega sveta z namenom reševanja vprašanja spolne zlorabe otrok na internetu.
Frederic Baab
Evropski tožilec
Frédéric Baab je nekdanji francoski nacionalni član in predsednik skupine za boj proti terorizmu pri Eurojustu, Ta položaj je zasedal med letoma 2014 in 2019. Pred tem je štiri leta delal kot sodnik za zvezo v Nemčiji in tri leta kot predsednik sodišča v Dunkerquu. Nato je bil diplomatski svetovalec francoske ministrice za pravosodje, Christiane Taubira, ki je skupaj z nemško ministrico za pravosodje, Sabine Leutheusser-Schnarrenberger, objavila skupno izjavo, v kateri je pozvala k ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva.
Fernando Ruiz Pérez
Vodja operacij na Evropskem centru za kibernetsko kriminaliteto
Fernando Ruiz Pérez je vodja operacij v Evropskem centru za kibernetsko kriminaliteto (EC3) pri Europolu. Kot vodja operacij pri EC3 usklajuje 45 kibernetskih strokovnjakov in analitikov, ki zagotavljajo podporo evropskim državam članicam in tretjim partnericam pri kibernetskih preiskavah. Ti strokovnjaki/analitiki so razvrščeni v naslednje štiri operativne skupine: Focal Point Cyborg (analitični dosje Cyborg) (kibernetski napadi), Focal Point Terminal (analitični dosje Terminal) (goljufije pri spletnih plačilih), Focal Point Twins (analitični dosje Twins) (spolno izkoriščanje otrok) in Cyber Intelligence.
Ruiz se je španski nacionalni policiji pridružil pred 17 leti in več let delal v centralni enoti za boj proti visokotehnološkem kriminalu, kjer je vodil ekipo, specializirano za boj proti kibernetski kriminaliteti, ter usklajeval izvajanje skupnih projektov in pobud z drugimi policijskimi agencijami in zasebno industrijo na področju kibernetske kriminalitete.
Ruiz je delal tudi kot koordinator za kibernetsko kriminaliteto v oddelku za Španijo Europola, kjer je upravljal operativno in strateško izmenjavo informacij o kibernetski kriminaliteti med pristojnimi nacionalnimi organi, Europolom, državami članicami in tretjimi osebami ter nudil nasvete in smernice nacionalnim preiskovalnim skupinam za kibernetsko kriminaliteto za visokokakovostno izmenjavo informacij z našimi mednarodnimi partnerji na področju kibernetske kriminalitete.
Ruiz je diplomiral iz policijskih znanosti (Univerza v Salamanci) in pedagogike (Univerza Complutense v Madridu).
Juan Fernando Lopez Aguilar
predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta (LIBE)
Aleš Hojs
Minister za notranje zadeve Republike Slovenije
Aleš Hojs (1961) je minister za notranje zadeve Republike Slovenije od 13. marca 2020.
Leta 1988 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in se po diplomi najprej zaposlil kot nadzorni inženir na Republiški upravi za ceste, leta 1990 pa kot odgovorni projektant pri podjetju GIVO. V obdobju 1992–2006 je bil sprva vodja vzdrževanja in nato direktor sektorjev v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani.
Poklicno pot je v letih 2006–2010 Aleš Hojs nadaljeval kot član uprave DARS, d. d., kjer je bil vodja upravljanja, vzdrževanja in cestnine za področje slovenskih avtocest in uspešno izpeljal projekt uvedbe vinjet. V tem času je vodil tudi nacionalni odbor svetovnega cestnega združenja PIARC in bil član upravnega odbora združenja evropskih avtocestnih koncesionarjev ASECAP. Od leta 2010 do 2012 je bil prokurist in tehnični direktor Kranjske investicijske družbe. V času druge Janševe vlade (2012–2013) je opravljal funkcijo ministra za obrambo in v tej vlogi med drugim uspešno razdrl pogodbo s podjetjem Patria, padlim žrtvam osamosvojitvene vojne izkazal primerno čast s poimenovanjem slovenskih vojašnic in pri predsedniku Republike uspel s predlogom, da ob praznikih pred predsedniško palačo stoji častna četa Slovenske vojske.
Po koncu ministrovanja je nadaljeval svojo strokovno poklicno pot na predstavništvu družbe DRI, upravljanje investicij, d. o. o , za JV Evropo v Beogradu, in po naročilu svetovne banke ter drugih kreditodajalcev vodil nadzor izgradnje avtocest. V družbi DRI je bil zadolžen za področje cest, avtocest in razvojnih projektov, odgovoren za nadzor nad izvajanjem večmilijonskih infrastrukturnih projektov.
Aleš Hojs je ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije. Bil je član upravnega odbora Združenja za svetovalni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in je član nacionalne liste presojevalcev, ki so usposobljeni za reševanje sporov po merilih FIDIC. Hojs je vodil pet let Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
Nik Prebil
Podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije Državnega zbora
Nik Prebil (1991) je podpredsednik Odbora za zadeve EU v Državnem zboru, vodi pa tudi delegacijo Državnega zbora v Skupini za skupni parlamentarni nadzor Europola. V Državni zbor je vstopil leta 2019 na Listi Marjana Šarca. Prvostopenjski študij je zaključil na Zdravstveni fakulteti, ki mu je podelila priznanje za izjemno delo študenta. Politično aktiven je bil že v študentskem obdobju; kot predsednik Študentskega sveta fakultete, 2016/2017 je postal koordinator tutorjev študentov in poslanec, nato še pomočnik predsednika Študentskega zbora v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. V letih 2017–2018 je bil sodelavec za področje odnosov z javnostmi, promocijo in organizacijo dogodkov na Zdravstveni fakulteti, 2018–2019 pa za protokol in odnose z javnostmi v Kabinetu ministra na Ministrstvu za zdravje.
Photos and videos
Share on: