Completed

Medparlamentarna konferenca o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki (SZVP/SVOP) (videokonferenca)

Medparlamentarna konferenca o skupni zunanji in varnostni politiki in skupni varnostni in obrambni politiki (SZVP/SVOP) bo naslovila aktualne izzive v mednarodnem okolju, upoštevajoč nove okoliščine, s katerimi se Evropa in svet soočata po pandemiji covid-19. Osredotočila se bo na globalne premike, ki jih povzročajo svetovne velesile, na novo geopolitično dinamiko ter spremljajoče strukturne spremembe. Na konferenci bo izpostavljena vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in varnosti, njena prizadevanja za blaginjo, demokracijo, človekove pravice ter sožitje narodov in njena vloga kot enega od globalnih akterjev v mednarodni skupnosti.

Date

09.09.2021

Clock

9:00

Odbor za zunanjo politiko, Odbor za obrambo in Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve so 9. septembra 2021 v okviru konference gostili visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske unije Josepa Borrella, posamezne dele konference pa so na povabilo organizatorjev sooblikovali izbrani politični predstavniki Evropske unije in Republike Slovenije  ter strokovnjaki. Na konferenci so imele priložnost aktivno sodelovati delegacije nacionalnih parlamentov članic EU, držav kandidatk in opazovalk, nekatere poslanke in poslanci Evropskega parlamenta ter delegacija Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Speakers

Monika Gregorčič

Predsednica Odbora za zunanjo politiko

Monika Gregorčič (1969) vodi Odbor za zunanjo politiko v Državnem zboru. Na listi Stranke modernega centra (SMC) je bila v Državni zbor izvoljena leta 2018. Po študiju ekonomije je opravila magisterij iz poslovnih ved ter usposabljanje za člane nadzornih svetov in upravnih odborov gospodarskih družb. Sprva je skoraj 20 let vodila družinsko podjetje. Leta 2012 je prevzela vodenje strokovne službe poslanske skupine v Državnem zboru, nato pa od leta 2016 do 2018 opravljala delo svetovalke predsednika Vlade za področje sodelovanja med Vlado in Državnim zborom.

Samo Bevk

Predsednik Odbora za obrambo

Samo Bevk (1956) je v Državnem zboru predsednik Odbora za obrambo. Dolgoletni član stranke Socialnih demokratov (SD) je poslanec Državnega zbora že šesti mandat, vse od leta 1996, z izjemo obdobja 2015-2018, ko je deloval kot svetovalec ministrice za obrambo. Kot profesor zgodovine in umetnostne zgodovine se je zaposlil v Mestnem muzeju Idrija, od 1980 do 1987 je vodil oddelek muzeja v Cerknem, nato pa je bil od leta 1987 do 1995 njegov ravnatelj. Od leta 1994 do 1997 je bil Bevk župan mesta Idrija, v obdobju 1998 – 2014 pa v Idriji mestni svetnik.

Bojan Kekec

Predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve

Bojan Kekec (1965) je v trenutnem mandatu predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. V Državni svet je bil prvič izvoljen leta 2007 kot predstavnik lokalnih interesov. Leta 1989 se je zaposlil v Komunali Novo mesto, prevzel leta 1994 vodenje sektorja vodo oskrbe in kasneje mesto tehničnega direktorja, leta 2007 pa je bil imenovan na mesto direktorja Komunale Novo mesto. Mestna občina Novo mesto mu je leta 2003 podelila priznanje za raziskovalno delo na področju avtomatizacije vodovodnih sistemov, Univerza v Mariboru pa leta 2012 priznanje za najuspešnejšega študenta pri magistrskem študiju energetike. Leta 2011 se je zaposlil na Slovenskih železnicah, kjer je dve leti in pol vodil eno največjih slovenskih družb SŽ- Infrastruktura, d. o. o.  , več let pa tudi upravne odbore in skupščine mednarodnih evropskih železniških koridorjev ter zastopal SŽ v pomembnih mednarodnih organizacijah. Že tretji mandat je občinski svetnik v Mestni občini Novo mesto, mandat in pol je bil tudi njen podžupan. Marca 2021 je ponovno prevzel vodenje Komunale Novo mesto.

Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije

Borut Pahor (1963) je predsednik Republike Slovenije drugi mandat, izvoljen je bil leta 2012 in 2017. 

Leta 1987 je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani za svoje diplomsko delo prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado. 

Politično pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, za poslanca Državnega zbora je bil izvoljen v mandatu 1992-1996 in ponovno leta 1996, ko je bil izvoljen tudi za podpredsednika Državnega zbora. To funkcijo je opravljal do aprila 1997. Oba mandata v Državnem zboru je vodil slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, v mandatu 1996-2000 je postal član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil Borut Pahor ponovno izvoljen za poslanca in postal predsednik Državnega zbora, na volitvah junija 2004 pa je bil s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropski parlament. Za poslanca je bil Pahor ponovno izvoljen na državnozborskih volitvah leta 2011.

Leta 1993 je Borut Pahor postal podpredsednik stranke Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), marca 1997 je bil izvoljen za njenega predsednika. Aprila 2005 se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD). Stranko je vodil do junija 2012. 

Volitve v Državni zbor so leta 2008 pod Pahorjevim vodstvom prinesle Socialnim demokratom relativno zmago, novembra 2008 je postal Borut Pahor predsednik Vlade Republike Slovenije in je vodil Vlado do jeseni 2011.

Igor Zorčič

Predsednik Državnega zbora

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič (1978), diplomirani pravnik, je član Poslanske skupine nepovezanih poslancev. V Državni zbor je bil prvič izvoljen leta 2014 in nato 2018 na listi Stranke modernega centra (SMC). Po končanem študiju se je leta 2003 zaposlil kot pravnik v oddelku mednarodnih škod v komercialni zavarovalnici, v obdobju od leta 2004 do 2009 pa je bil strokovni sodelavec za kazensko pravo na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem. Leta 2006 je opravil pravniški državni izpit in se leta 2009 zaposlil v odvetniški pisarni, kjer je deloval kot odvetnik do izvolitve za poslanca Državnega zbora. V aktualnem mandatu je do 5. marca 2020, ko je bil izvoljen na mesto predsednika Državnega zbora, vodil poslansko skupino SMC.  

Alojz Kovšca

Predsednik Državnega sveta

Alojz Kovšca (1965), diplomirani obramboslovec, je bil izvoljen za predsednika Državnega sveta 12. decembra 2017.

Leta 1988 se je zaposlil kot računalniški programer v podjetju Mercator (do 1992), po opravljenem urarskem izpitu pa pri urarskem mojstru v Ljubljani. Leta 1996 je ob delu dokončal študij politologije - obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, za svoje diplomsko delo pa prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Pridobil je tudi strokovno poklicno izobrazbo urar in zlatar-filigranist, nato pa opravil še urarski mojstrski izpit. S soprogo se preživljata z urarstvom in zlatarstvom v družinskem podjetju s petimi zaposlenimi.

Alojz Kovšca je v obrtni zbornici aktiven že dlje časa; več mandatov je bil član skupščine Območne obrtne zbornice Ljubljana Bežigrad, nato njenega upravnega odbora, trenutno je predsednik zbornice. Interese stroke zastopa pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer je član Upravnega odbora, predsednik Komisije za razdelitev članarine in predsednik Odbora za gospodarstvo. Kot predstavnik obrtnikov je bil v Državni svet prvič izvoljen leta 2007, nato leta 2012 in ponovno 2017.

Leta 1991 je kot prostovoljec aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo in bil odlikovan s Srebrno Maistrovo medaljo.

dr. Anže Logar

Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije

Dr. Anže Logar (1976) je minister za zunanje zadeve Republike Slovenije od 13. marca 2020. Leta 2000 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije in julija 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v SKB banki, januarja 2003 zapustil mesto produktnega vodje Oddelka za marketing v banki in se zaposlil v Evropskem parlamentu. 

V obeh vladah Janeza Janše (2004-2008 in 2011-2013) ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Pozneje je v Direktoratu za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD.

V mandatu 2014–2018 je bil na listi stranke Slovenske demokratske stranke (SDS) izvoljen za poslanca Državnega zbora. V tem času je vodil preiskovalno komisijo za ugotavljanje odgovornih za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Leta 2018 je bil znova izvoljen za poslanca in do imenovanja na mesto ministra v Državnem zboru vodil Komisijo za nadzor javnih financ.

16. februarja 2007 je dr. Logarju ob Dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer. 

mag. Matej Tonin

Minister za obrambo Republike Slovenije

Mag. Matej Tonin (1983) je politolog, minister za obrambo Republike Slovenije je od 13. marca 2020. Leta 2010 je na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani magistriral iz osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve.

Politično je aktiven od leta 2001, ko se je včlanil v stranko Nova Slovenija (NSi). Na lokalnih volitvah leta 2006, 2010 in 2014 je bil izvoljen v Občinski svet Občine Kamnik. Leta 2007 je najprej sodeloval s poslansko skupino NSi kot svetovalec za odnose z javnostmi, novembra 2008 je ustanovil lastno podjetje za video produkcijo in lokalne spletne medije. Na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2011 je bil na listi NSi prvič izvoljen za poslanca Državnega zbora, poslanska funkcija mu je bila zaupana tudi na volitvah leta 2014, v obeh mandatih pa je bil imenovan tudi za vodjo poslanske skupine NSi. Leta 2018 je prevzel vodenje stranke NSi. Leta 2018 je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah znova izvoljen za poslanca, na ustanovitveni seji pa tudi za predsednika Državnega zbora. Po oblikovanju manjšinske vlade je prevzel vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb.

V Državnem zboru je bil od leta 2011 član odbora za obrambo, od leta 2012 pa tudi član parlamentarne skupščine NATO, kjer je bil še posebej dejaven v okviru odbora za znanost in tehnologijo. V parlamentarni skupščini NATO je bil trikrat imenovan tudi za poročevalca parlamentarni skupščini. Članom skupščine je predstavil poročilo o uporabi in pomembnosti umetne inteligence v oboroženih silah, t. i. temni splet ter nevarnosti in izzive, ki jih prinašajo v omrežja povezane pametne naprave. Svojo vizijo razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje za Slovenijo, ki je hkrati tudi agenda njegovega političnega delovanja. 

Radmila Šekerinska Jankovska

Ministrica za obrambo Republike Severne Makedonije

Maja 2017 je bila prvič izvoljena za obrambno ministrico in v času tega mandata je Republika Severna Makedonija postala 30. polnopravna članica Nata, kar je bil strateški cilj Severne Makedonije vse od njene osamosvojitve.

Radmila Šekerinska Jankovska (1972, Skopje) je leta 1995 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko v Skopju. Magistrirala je iz mednarodnih odnosov na Fletcherjevi šoli za pravo in diplomacijo Univerze Tufts. Maja 2018 ji je Francoska republika podelila odlikovanje poveljnica nacionalnega reda za zasluge. Red se podeljuje za izjemne državljanske zasluge, leta 1963 ga je ustanovil general Charles de Gaulle. Je prva političarka iz Severne Makedonije, ki ji je Francoska republika podelila to odlikovanje. V obdobju 2002–2006 je bila Šekerinska podpredsednica vlade, pristojna za evropsko povezovanje in koordinatorka za zunanjo pomoč. Severna Makedonija je v času njenega mandata pridobila status države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. V letih 2009 in 2012 je bila Šekerinska izvoljena za vodjo opazovalnih misij OVSE/ODIHR na predsedniških in parlamentarnih volitvah v Kirgizistanu in Armeniji. 

Šekerinska je državljane v sobranju zastopala v mandatih 1998–2002 in 2006–2011. Leta 2005 je prejela nagrado Young Global Leader (mladi svetovni voditelji), ki jo podeljuje Svetovni gospodarski forum, za njeno zavezanost in predanost evropskemu povezovanju na Zahodnem Balkanu. Je članica skupine mladih voditeljev v Münchnu, ustanovljene v okviru varnostne konference v Münchnu, in članica Evropskega strateškega foruma, Svetovalnega odbora za beli schengenski seznam in Sveta Inštituta za kulturno diplomacijo. Leta 2008 je bila izvoljena za eno od podpredsedujočih Socialistični internacionali (SI) in je opravljala to funkcijo do leta 2011. Je članica predsedstva Stranke evropskih socialistov (PES), ki združuje socialdemokrate, socialiste in delavske stranke v Evropi. Šekerinska je bila predsednica Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) od leta 2006 do leta 2008. Doslej je edina ženska, ki je vodila eno največjih političnih strank v Republiki Severni Makedoniji.
 

Josep Borrell Fontelles

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik Evropske komisije, pristojen za Močnejšo Evropo v svetu

dr. Janez Lenarčič

Evropski komisar za krizno upravljanje

David McAllister

Poslanec v Evropskem parlamentu, podpredsednik Evropske ljudske stranke (PPE)

Hans Das

DIREKTOR ZA OBVLADOVANJE IZREDNIH RAZMER IN RESCEU - Evropska komisija

Hans Das je od decembra 2020 direktor za obvladovanje izrednih razmer in rescEU v Generalnem direktoratu Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (GD ECHO), kjer nadzoruje operacije EU, ki jih usklajuje Center za usklajevanje nujnega odziva, in razvoj strateške rezerve odzivnih zmogljivosti, imenovane rescEU.

Das se je Evropski komisiji pridružil leta 2004. Maja 2010 je bil imenovan za vodjo enote za nujni odziv v GD ECHO. Njegova naloga je bila usklajevanje odzivanja EU po svetu ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih je povzročil človek. Marca 2012 je bil imenovan za vodjo enote za politiko civilne zaščite, med oktobrom 2016 in novembrom 2020 pa je vodil enoto, ki se je ukvarjala s preprečevanjem terorizma in radikalizacije v Generalnem direktoratu za migracije in notranje zadeve (GD HOME).

Po doktoratu iz mednarodnega javnega prava je svojo poklicno pot začel na Univerzi v Leuvnu. Med letoma 1997 in 1999 je bil vodja pravnega oddelka Komisije za lastninske zahtevke razseljenih oseb in beguncev (CRPC) v Bosni in Hercegovini, ustanovljene z daytonskim mirovnim sporazumom. Nato je bil svetovalec ZN na Kosovu za vprašanja vračanja povojno odvzetega premoženja (1999–2000).

Marko Makovec

Direktor in namestnik generalnega direktorja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), pristojen za EGP, Veliko Britanijo, Zahodni Balkan in Turčijo

Marko Makovec (1976) je slovenski diplomat, ki se je decembra 2020 pridružil ESZD kot direktor in namestnik generalnega direktorja, pristojen za EGP, Veliko Britanijo, Zahodni Balkan in Turčijo.

Preden se je pridružil ESZD, je bil Makovec veleposlanik, predstavnik Republike Slovenije v Političnem in varnostnem odboru na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU. Več let je bil tudi glavni svetovalec predsednika Republike Slovenije za zunanje zadeve (2013–2017) in glavni svetovalec predsednika Vlade Republike Slovenije za zunanje zadeve (2008–2012).

Makovec je svojo diplomatsko kariero začel leta 2004 na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, kjer je opravljal več funkcij (med drugim je bil vodja Oddelka za Zahodni Balkan in Oddelka za mednarodno pravo ter koordinator Evropskih svetov v sektorju EU). V času slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008 je bil nacionalni delegat v Delovni skupini za Zahodni Balkan (COWEB) Sveta EU v Bruslju. Bil je tudi namestnik vodje misije na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu.

Leta 2003 je diplomiral iz prava (mednarodno pravo, Univerza v Mariboru, Slovenija) in se izpopolnjeval na področju diplomatskih študij in zadev EU.

Viceadmiral Hervé Bléjean

Generalni direktor Vojaškega štaba Evropske unije

Stefano Sannino

Generalni sekretar Evropske službe za zunanje delovanje

Srečko Šestan

Poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije

Srečko Šestan (1955), univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, je od decembra 2020 poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo. 

Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ima Srečko Šestan bogate delovne izkušnje. Od leta 2018 do leta 2020 je bil vodja Sektorja za sistemske, organizacijske in pravne zadeve, od leta 2018 do leta 2020 je po pooblastilu vodil Urad za operativo, pred tem pa je opravljal delo glavnega inšpektorja na Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med letoma 2011 in 2016 je vodil Sektor za sistemsko-organizacijske in pravne zadeve, od leta 2000 do leta 2007 pa Sektor za načrtovanje in preventivno dejavnost. 

V letih 1999 in 2000 je kot svetovalec pripravljal reorganizacijo Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter reorganizacijo uprav za obrambo, pripravljal in oblikoval pa je tudi sistem ocenjevanja škode po naravnih nesrečah. Med leti 1996 in 1999 je kot načelnik oddelka Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje vodil Oddelek za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Pred tem je delal na vodstvenih položajih v gospodarstvu, v podjetju Lesonit v Ilirski Bistrici. Šestan ima obsežne operativne in vodstvene izkušnje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Sodeloval je pri vodenju zaščite in reševanja v vseh večjih naravnih ter drugih nesrečah, ki so se v zadnjem obdobju zgodile na območju Republike Slovenije. Je član različnih medresorskih skupin in komisij na širšem področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 
 

Borut Cesar

COL BORUT CESAR HEAD J3 FORCE COMMAND OF SLOVENIAN ARMED FORCES

Born in 1967, Colonel Borut Cesar joined Slovenian Armed Forces (SAF) in 1993. Most of his career was spent in a variety of appointments within the 132 Mountain Battalion, those appointments included Platoon Commander, Company Commander, Battalion 2IC and Battalion CO. He worked as a deputy brigade commander of 1st Brigade before he was appointed as a Head of J3 (Operations) at Force Command of Slovenian Armed Forces.
In addition, he has served in a number of staff appointments including staff officer in the department for Bilateral Cooperation at the General Staff of the Slovenian Armed Forces, planner in the Supreme Headquarters of the Allied Powers in Europe (SHAPE), staff officer in the office of the National Military Representative in SHAPE and MA to COS of the General Staff of the SAF.
His senior staff appointment includes Chief Current Ops Land and Branch Head Ops in the Force Command of the SAF, Branch Head Ops in HQ EUFOR in Bosnia and Herzegovina and Head of Staff Operations at the General Staff of the SAF.
Colonel Borut Cesar was deployed four times and was also serving each time as a National Contingent Commander. His deployments abroad includes Afghanistan, Kosovo and Bosnia and Herzegovina.
Apart of education and training received within SAF and numerus short courses abroad, he concluded Platoon Commanders Battle Course (1995) and Advanced Command and Staff Course (2003) in UK.
He hold Bachelor degree in Organization and Management of Human Resources and Master' degree in Organization and Management of Human Resources and Educational Systems.
Colonel Borut Cesar is interested in running, swimming and bicycling. He and his wife have son and live in Radovljica.

dr., mag. Carolyn Moser

Vodja raziskovalne skupine (program Minerva)

Dr. Carolyn Moser vodi raziskovalno skupino BORDERLINES, ki raziskuje pristojnosti pri upravljanju (novih) varnostnih politik EU. Predava na katoliških univerzah v mestih Lille in Trier, poučuje pa tudi v Heidelbergu. Preden se je kot absolventka doktorskega študija (2013–2017), in kasneje kot višja raziskovalka (2017–2019), pridružila Inštitutu Maxa Plancka, je dr. Moser kot raziskovalka na Baselskem inštitutu za upravljanje (2011–2013)  sodelovala pri projektih Svetovne banke in Nemškega združenja za mednarodno sodelovanje GIZ na področju boja proti korupciji v Afriki in Aziji. V tem času je delala tudi kot asistentka na Univerzi v Baslu (2011). Leta 2016 je delala kot gostujoča raziskovalka na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah in leta 2020 na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu (LMU), leta 2019 pa je bila imenovana za raziskovalko na Inštitutu za evropsko integracijo v Hamburgu.

Dr. Moser raziskuje na področju mednarodnega prava in evropskega prava s poudarkom na varnosti in obrambi, še posebej jo zanima, kako se evropski akterji soočajo z novimi varnostnimi izzivi, kot so upravljanje meja, kibernetska odpornost in svetovno zdravstvo, ter njihov vpliv na preoblikovanje obstoječega pravnega in institucionalnega okvirja. Njeni najpomembnejši strokovno pregledani publikaciji sta monografija Accountability in EU Security and Defence (Založba Oxford University Press, 2020) in souredniško delo na knjigi The Legal Framework of the OSCE (Založba Cambridge University Press, 2019).

Dr. Moser je diplomirala iz prava in politologije na univerzi Science Po v Parizu in na Fletcherjevi šoli za pravo in diplomacijo Univerze Tufts, v Združenih državah Amerike. Leta 2018 pa je doktorirala na Univerzi v Utrechtu z doktorsko disertacijo o civilnem kriznem upravljanju, za katero ji je Društvo Maxa Plancka podelilo prestižno medaljo Otta Hahna. Njena knjiga z naslovom Accountability in EU Security and Defence: The Law and Practice of Peacebuilding, ki temelji na njeni doktorski disertaciji in je bila leta 2020 objavljena pri Založbi Oxford University Press, je prejela nagrado Evropskega računskega sodišča za raziskovalno delo na področju revidiranja javnega sektorja za leto 2020, ki jo Evropsko računsko sodišče podeljuje akademskim prispevkom, ki izkazujejo »dodano vrednost EU« na področju zunanjega delovanja. Njeni akademski dosežki med drugim vključujejo tudi večletno raziskovalno štipendijo.

 

Sven Mikser

član Pododbora za varnost in obrambo (koordinator stranke S&D) v Evropskem parlamentu

Sven Mikser je bil leta 2019 izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta. Je podpredsednik Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO, član Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) in član Odbora za zunanje zadeve, Pododbora za varnost in obrambo (koordinator stranke S&D) ter Posebnega odbora za umetno inteligenco v digitalni dobi. Mikser je bil več mandatov poslanec estonskega parlamenta (Riigikogu), v katerih je bil predsednik Odbora za zunanje zadeve, Odbora za nacionalno obrambo in frakcije socialdemokratske stranke. V letih 2002–2003 in 2014–2015 je bil Sven Mikser minister za obrambo, v letih 2016– 2019 pa minister za zunanje zadeve Estonije. Od leta 2010 do 2015 je bil Sven Mikser predsednik estonske socialdemokratske stranke. Od leta 2008 do 2010 je bil podpredsednik Parlamentarne skupščina zveze NATO, od leta 2010 do 2013 pa je bil glavni poročevalec njenega Odbora za obrambo in varnost. Sven Mikser se je rodil v Tartuju in leta 1996 diplomiral iz angleškega jezika in književnosti na Univerzi v Tartuju.
 

Share on: